Kaj je hujšanje in kaj dieta?

Deli s prijatelji

    V zadnjih desetletjih se vedno pogosteje, danes pa praktično že na dnevni ravni srečujemo s pojmom dieta in pojmom hujšanje, a v bistvu večina izmed nas sploh ne pozna pravega pomena te besede. Naj omenimo, da beseda dieta izhaja iz grške besede »diaita«, ki pomeni način življenja. Dieta torej poleg koncepta zdrave prehrane zajema tudi koristne napotke za prav tako zdrav način življenja. Ne gre le torej za obdobje stradanja z neokusnimi živili, kot marsikdo pojmuje hujšanje, ko zmotno pomislijo ob besedi dieta, ampak predvsem za zdrav način prehranjevanja, ki pozitivno učinkuje tudi na zmanjšanje telesne teže in odpravo odvečne maščobe, vse skupaj v smislu zdravega življenjskega stila, ko se posameznik že odloči za hujšanje.

    In kaj po drugi strani razumemo pod besedo hujšanje? Hujšanje v svoji osnovi pomeni postati suh, gledano malce bolj strokovno, pa nam hujšanje omogoči zmanjševati prekomerno telesno težo in odpravljati odvečno maščobo. Skratka, ustrezna sta oba izraza, dieta in hujšanje, saj z njima pojmujemo enako stvar – izgubo oziroma zmanjšanje prekomerne telesne teže in odpravo odvečne maščobe.

    A potrebno si je zapomniti še eno, a v bistvu zelo pomembno stvar, namreč da za hujšanje hrana ni težava, ampak pravzaprav rešitev, saj prehrana predstavlja vsaj 70 odstotkov uspeha pri izgubi odvečnih kilogramov in odpravi maščobe in je hkrati temelj zdravega telesa. In čeprav za naše hujšanje pomen prehrane prevladuje, pa bomo najboljše rezultate dosegali v kombinaciji z ustrezno vadbo oziroma rekreacijo.

    Če se že odločimo za hujšanje oziroma dieto, pa je potrebno upoštevati tudi še en izredno pomemben faktor, to je glikemični indeks. Glikemični indeks je razmerje med površino pod krivuljo povečanja krvnega sladkorja po zaužitju testnega obroka in površino krivulje porasta koncentracije krvnega sladkorja po zaužiti glukozi ali standardnem živilu, merjeno pri isti osebi in izraženo v odstotkih (kako močno kakšno živilo spodbuja trebušno slinavko k izločanju inzulina). Izraža hitrost prebave in absorpcije živil, ki so bogata z ogljikovimi hidrati. Hrana z nizki GI je pod 65, nad 100 pa je hrana z visokim GI. Hrana z nizko vrednostjo GI izboljša kontrolo koncentracije sladkorja v krvi in povečanih maščob ter preprečuje pretirano izločanje inzulina. Zaradi preprečevanja izločanja inzulina ta prehrana dolgoročno vpliva na izboljšanje metabolizma, poleg zmanjšanje teže in apetita.

    Da bi tako naše hujšanje bilo uspešno in zdravo, naj bo naša dieta sestavljena predvsem iz hrane z nizkim GI, kot je na primer kruh z otrobi, riž, grah, nesladkana žita, ovseni kosmiči, rdeč fižol, svež sadni sok brez sladkorja, mlečni izdelki, leča, soja, zelena zelenjava, izogibajmo pa se hrane z visokim GI, kot je glukoza, beli kruh, piškoti, suho sadje, med, marmelade in koruzni kosmiči, saj bodo naše hujšanje bolj kot ne zavirali.

    In za konec še ena res dobra novička. Ko smo se že odločili za hujšanje, je štetje kalorij pravzaprav največkrat zgrešen način ustreznega prehranjevanja. Seveda mora biti vnos kalorij omejen, a bistvo je v pravilnem razmerju med ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami. Tudi s psihološkega vidika je preštevanje vsake kalorije mučno in stresno, ravno stres pa je velik sovražnik za hujšanje.

    Deli s prijatelji